Kaj je konopljina smola?
Konopljina smola je oljni ekstrakt iz industrijske konoplje. Mogoče jo je mogoče pridobiti tudi iz indijske konoplje, vendar bo le-ta vsebovala višje vsebnosti psihotropnih snovi. Za nas je ključna molekula kanabidiola, ki deluje po načelu "Podobno se topi v podobnem". Je lipofilna, topna v maščoba, hkrati pa ljubi tudi naši telo, saj ima zmožnost aktivirati prijemališča ali receptorje. Pomemben del CBD smole polnega spektra je tudi kanabidiolna kislina, ki ostane v pripravku, če-le je ta pridelana na dovolj nežen način (beri: pri nizki temperaturi). Ekstrakt CBD paste se potem zameša med maslo, olje, vosek, katerokoli polarno topilo, ki ne uniči vsebine.
Kanabidiol prihaja iz vrst kanabinoidov, ki so sicer rastlinskega izvora. Vendar imamo tudi sami kompleksen signalizacijski sistem iz endokanabinoidov, receptorjev in encimov, ki vpliva na številne procese v organizmu. Ta je še posebej dejaven, kadar smo pod stresom. Obstajajo še sintetični kanabinoidi, ki pa so tudi do 100x bolj potentni od fitokanabinoidov - sploh s stališča akutnih psihiatričnih težav, tako da njihovo uporabo ne moremo priporočati. Čeprav je CBD molekula v sintetični izvedbi identična tisti iz industrijske konoplje, pa moramo upoštevati tudi vpliv prisklednikov - v ustrezno procesiranem CBD izdelku se nahaja tudi velik delež kanabidiolne kisline (CBDa), ki omogoči večjo aktivacijo prijemališč kot sintetični kanabidiol.
Slika 1: Če smo do sedaj verjeli, da je kanabinoiodni sistem vpleten le v naše psihično počutje (CBD smola proti anksioznosti), bomo v nadaljevanju spoznali, da kontrolira vse od spomina, gibanja pa do apetita.
Zaradi učinkov na živčevje so se znanstveniki osredotočili v glavnem na TCH ter CBD, pri čemer rastlina iz prvega neenakomerno stimulira tudi ostale nevrotransmiterje, medtem ko jih pri drugem umirja. Vendar stvari niso tako enoznačne - prav umirjenost je preplet aktivacije določenih podtipov enega in antagonizma drugih tipov iste vrste receptorja. Izkazalo se je, da deluje selektivno, saj aktivira določene serotoninske receptorje in na ta način zmanjša anksioznost, na dopaminske pa deluje delno agonistično, delno pa antagonistično. Poglejmo podrobneje.
Na katera prijemališča vpliva konopljina smola?
Človek ima vsaj dva receptorja - v centralnem živčnem sistemu je največ CB1 (obstaja pa tudi CB2, čeprav gre pričakovati, da bodo odkrili še kakega). Encimi skrbijo za razgradnjo in transport iz med pre- in post- sinaptičnimi nevroni. Vendar gre pri kanabinoidih predvsem za vpliv na ostale molekule. V splošnem vplivajo na razvoj možganov, priklic informacij, nadzorujejo gibanje, skrbijo za delitev celic, umirjajo kardiovaskularno in pospešujejo imunsko funkcijo. Verjeli ali ne, pomembno vlogo imajo celo pri apetitu. Njihova sinteza in razgradnja deluje vedno po potrebi in je odvisna od dražljaja - prav zato sta bolezen in stresni mehanizem tako zelo povezana z delovanjem endokanabinoidov.
Slika 2: Konopljina smola deluje na številna prijemališča in vpliva na množico nevrotransmiterjev - s stališča počutja so važni predvsem serotonin (pomirjenosti), dopamin (fokus in nagrada), pa inhibicija kalcijevih ionov, ki delujejo ekcitatorno. Preko CB receptorjev kanabidiol posredno dodaja plin in zavira, saj sta vezana na GABA in glutamatske receptorje.
Ostanimo pri stresu - socialna fobija in druge oblike anksioznosti močno zaznamujejo mnoge posameznike. Ugotovili so, da CBD konopljina smola inhibira prevajanje signalov po amigdali, vendar najzanimivejše raziskave prihajajo iz vedenja mišk.
Kaj imajo miške s socialno fobijo?
Amigdala, prefontalni korteks, hipokampus in hipotalamus so regije možganov, ki jim pripisujemo vlogo pri nastanku anksioznosti. Pri tem imata veliko vlogo CB1 in CB2 receptorja, saj delujeta eden nasproti drugega - CB1 se nahaja na inhibitornih nevronih (GABA), CB2 pa na ekscitatornih (glutamat). No, miške z genetsko neprisotnimi CB1 receptorji so naravno dovzetni za anksioznost, hiperobčutljive na stres, hkrati pa ne reagirajo na benzodiazepine.
Tu so raziskovalci so ocenjevali obstoj t.i. konteksualnega spomina pri glodalcih. CBD je pri potenciranem "Plus labirint" eksperimentu zmanjšal učinke stresa ter prispeval k zmanjšanju travmatičnih spominov. Konopljina smola CBD blokira tako akutne kot konsolidirane kontekstualne spomine, saj slabi postopek zamrzovanja - in krivulja delovanja po aplikaciji je relativno dolga. Raziskovalci sklepajo, da je mogoče CBD smolo uporabljati tudi pri zmanjševanju emocionalnih travm (kondicionirano zamrzovanje).Trenutno lahko zaradi menjave embalaže kupiš izdelek v kategoriji CBD smola Akcija Eko-sol 20% za le 52.55€. Izdelek prihaja v 5ml dozirki, gre pa za novo šaržo iz leta 2020.
Konopljina smola, serotonin in dopamin
Za 5-HT1A receptor velja, da sodeluje pri pomirjenosti posameznika z dano situacijo, s čustvovanjem, z zadovoljstvom nad življenjem in z občutkom celosti. Prav tako pa se sklepa, da anksioznost izhaja iz nepravilnosti pri aktivaciji serotoninskih receptorjev, saj je bilo pri bolnikih moč najti manjšo "poselitev" le-teh. Pri raziskavah kanabidiola so ugotovili, da je slednji učinkovit agonist 5-HT1A receptorjev, leto pa pelje v številne anksiolitične učinke (npr. Voglov test konfliktnosti). Tako so na glodalcih merili aterijski tlak in srčni utrip po klasičnem pogojevanju z električnem tokom ter ugotovili, da ima ugoden vpliv tako na akutne odzive, kot zapoznele emocionalne spomine. Največji vpliv ima konopljina smola na kondicionirano zamrzovanje - gre za konsolidacijo travmatičnih spominov, ki pa je odvisno tako od inhibitornih (GABA) receptorjev kot predhodne stimulacije serotoninskih receptorjev.
Slika 3: Endokanabinoidi oponašajo naš serotonin in aktivirajo serotoninske receptorje, to pa vodi v povečanje inhibitorne gama-amino maslene kisline, ki organizem pomirja.
Seveda pa je zgorni opis le bled približek realnega delovanja - CBD pasta deluje na ionski bazi, kjer prenos signalov urejata kalcij in magnezij. Prvi poveča transmisijo, drugi jo zmanjša, umirja. CBD zmanjša sinaptični prenos kalcijevih ionov - deluje pa trodelno s še dvema receptorjema. Pogosto je že mehanizem "plin-zavora" dovolj, da sproži določen aksiozen vedenjski vzorec .
Enako kompleksen je vpliv CBD paste na dopaminergični nagradni sistem. Dopamin nam daje občutek zadovoljstva, nagrajevanja in je močno povezan s posameznikovo motivacijo, ambicijami, spolnim življenjem in uresničevanjem želja. Kadar je aktivacije D2 receptorjev preveč, pa posameznik zdrsne v akutno ali kronično psihozo. Glede na povedano bi verjeli, da konopjina smola deluje antagonistično na D2High receptorje, vendar temu ni tako. Deluje bifazno, odvisno od količine, in hkrati blokira in aktivira receptorje. Sintetični antipsihotiki ponavadi delujejo ob zmanjševanju številnih transporterjev, sploh dopaminskih in adrenergičnih, medtem kot CBD-jevo antipsihotično delovanje ubere drugačno pot.
Slika 4: Delovanje neke fitoterapije najlažje ocenimo, če dodamo pred uradnim zdravilom, vezanim na določeno prijemališče utečeno zdravilo in opazujemo, koliko zdravila ga bo še aktiviralo. Manjša aktivacija receptorjev - bolj agonistično oziroma antagonistično delovanje. Konopljina smola je delni antagonist, delni agonist dopaminskih D2 receptorjev, kar do neke mere preseneča. Iz slike je mogoče videti bifazno delovanje CBD smole.
Konopljina smola, nastopi in socialna anksioznost
Anksioznost kot duševno in fiziološko komponentno pa veliko lažje raziskujemo pri ljudeh. Znano je, da je povečanje CBD obratno sorazmerno z anksiogenim delovanjem THC - izboljša prepoznavanje čustev (dobro ni slabo, pretiravanje) ter zmanjša občutek nemoči. V realnem eksperimentu javnega nastopanja so potrdili "dose-dependant" učinek kanabidiola, saj je zmanjšal socialno fobijo po modelu obrnjene U-krivulje. V dvojno slepi in s placebom kontrolirani študiji je 12 udeležencev uro in pol pred nastopom prejelo tudi CBD smolo - kontrolna skupina je navajala mnogo večje nelagodje, kognitivne primanjkljaje, predvsem pa manjšo zbranost in višjo anksioznost. Statističnih razlik v predhodni primerjalni analizi ni bilo moč zaznati.
Slika 5: Eko-Sol je pionir ekološke konopljine smole na področju Alpe-Adria; zadovoljne stranke zalaga že 10-let. Lani je v času novega korona virusa izboljšal proizvodne procese z novim bioreaktorjem.
Podobno so preiskovali nevrološke vidike generalizirane socialne anksioznosti s pomočjo računalniške tomografije. Ugotovili so, da kanabidiol pozitivno vpliva na privzem endokanabinoidov v hipokampusu ter parahipokampaknem, termporalnem in posteriornem girosu - regijah možganov, ki pomembno kontrolirajo generalizirano anksiozno motnjo.
CBD smola: stranski učinki
Zdaj pa do najboljšega dela. V metaštudiji, v kateri so pregledali kar 132 člankov, ni možno najti statistično pomembno okrnjenih fizioloških parametrov, kot sta na primer krvni tlak in utrip - prav tako konopljina smola ni imela kakorkoli negativnega vpliva na netransformirane celice ali mutagenost. Kronična uporaba do 1.5g/dan je izjemno dobro tolerirana in nima značilnih psihoaktivnih učinkov, kot je to pri THC. Spomnimo, količina kanabidiola je ogromna in ekvivalentna s celo dozirko Eko-Solove CBD paste. Varnostni profil je torej idealen, prihaja pa do določenih prekrivanj s sintetičnimi zdravili, zato bi na področju sočasnega komplementarnega zdravljenja potrebovali študijo, ki bi zaobjela večje število ljudi. CBD smola stranske učinke verjetno vendarle ima, a te izhajajo iz farmakodinamičnih in farmakokinetičnih prekrivanj s farmacevtskimi zdravili, ki jih posameznik uživa sočasno.
Slika 6: Ekološka CBD smola stranskih učinkov nima, saj rigorozno sledi pravilu <0.2% THC. Kot medij uporablja mešanico olj in masla (konopljino, karitejevo, kakavovo, čebelji vosek).
Stranski učinke se opazijo komaj pri dozah, 15x večjih od priporočene - opazi se predvsem zaspanost, vendar ne takšna, da bi zaspali z odprtimi očmi, kot to velja za sintetična zdravila. Kaj to pomeni za upravljanje vozil?
Vpliv CBD paste na vožnjo
Delovanje CBD smole je lepo povzela mikrobiologinja in predsednica mednarodnega inštitut za kanabinoide ICANNA prof. dr. Tanja Bagar - endokanabinoide vidi kot signalne "SOS" molekule, ki skrbijo, da naš organizem tudi v najtežjih pogojih ostane v ravnovesju:
"Tudi udeleženost v prometu je velikokrat kaskada stresnih in nepredvidljivih okoliščin: možnost, da ohranimo mirnost, zbranost in ravnovesje v takšnih okoliščinah, bistveno pripomore k ustreznejšim odzivom na cesti."
Bagarjeva nadalje, da so na celični ravni endokanabinoidi - njihov analog so seveda fitokanabinoidi, zastopani v CBD smoli polnega spektra - izjemen mehanizem, ki ščiti pred potencialno nepopravljivimi posledicami vnetij. Hhkrati pa priznava individualne odzive na CBD, ki sicer nima motečih psihoaktivnih učinkov. Različni posamezniki imajo glede na organizem in trenutno stanje različno biokemijo in zato lahko nekatere kanabidiol vitalizira, druge pa pomirja ali celo dela zaspane. Zato iz naslovna objektivne previdnosti svetuje, da začnemo uživati CBD v večernem času in v manjših odmerkih, ter vsaj 4-5h pred samim upravljanjem vozila.
Slika 7: Mikrobiologinja prof. dr. Tanja Bagar opozarja na neurejen status CBD izdelkov, kjer slabo prečiščeni proizvodi mečejo slabo luč na CBD, ki sicer ugodno vpliva na vožnjo.
V intervjuju za Avto Moto Zvezo Slovenije (AMZS) ugotavlja, da je realen problem CBD izdelkov pri vožnji nereguliran trg, saj se v večini izdelkov nahaja veliko večja količina THC od navedenega. Zato se z njo, pa s strokovnjaki nevrološke in onkološke specializacije strinjamo, da stroka z državo doseže dogovor, ki bo omogočila, da se konopljina smola uporablja tudi v prehranjevalne, kozmetične in terapevtske namene. Predvsem pa mora biti smola koriščena v skladu s svojimi polnimi terapevtskimi možnostmi - t.j da se jasneje določi indikacije, kontraindikacije in potencialno prekrivanje sintetičnih zdravil s CBD konopljino smolo.
Viri in literatura:
AMZS Motorevija. (2020). Zdravje: Manj vozniškega stresa s kanabisom. AMZS
Bergamaschi, M.M., Queiroz, R.H., Crippa, J.A. in Zuardi, A.W. (2011). Saftey and Side Effects of Cannabidiol, a Cannabis sativa Constituent. Current Drug Saftey, 6(4).
Bitencourt, R.M., Pamplona, F.A. in Takahashi, R.N. (2008). Facilitation of contextual fear memory extinction and anti-anxiogenic effects of AM404 and cannabidiol in conditioned rats. European Neuropsychopharmacology, 18 (12).
Tivold, Ana (2018). Potencialna uporaba kanabidiola pri zdravljenju socialne anksioznosti. Zaključna naloga. Koper. Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije. Univerza na Primorskem.
Najbolj brano v katergoriji Stranski učinki: CBD kanabidiol in obstruktivne pljučne bolezni
Bralci so iskali tudi: CBD smola proti anksioznosti | CBD smola stranski učinki | konopljina smola kje kupiti
