Kaj je kanabidiol CBD?
Naše podjetje se je pred začetkov pandemije novega koronavirusa namerno distanciralo od trditev, ki se tičejo preventivnih in kurativnih ukrepov ter z njimi povezanih polresnic, ki danes krojijo javno mnenje. So pa nedavno pulmologi sami izpostavili kanabidiol kot ključni naravni ekstrakt, s katerimi podobnih bolezenskih stanji signifikantno zmanjšali zabrazgotinjenost pljuč. Tako so na živalskih modelih prikazali podobnost med Covidom-19 in kronično obstruktivno pljučno boleznijo (KOPB), prav zaradi podobnosti v simptomatiki. Pri obeh namreč pride do izjemno hude omejitve dihanja, čeprav sta vzroka različna.
Spomnimo: kanabidiol ali CBD dokazano pomaga pri obvladovanju nekaterih živčnih bolezni, predvsem epilepsije, kaj dosti pa skupnega s THC nima. Harvardska univerza ga je priznala za učinkovitega pri zdravljenju Dravetovega sindroma in sindrom Lennox-Gastaut (LGS) - torej redkih oblik epilepsije, neodzivnih na antiepileptična zdravila.Kot zdravilo so kanabidiol standardizirali in zaščitili za zdravljenje tuberozne skleroze, študije pa gredo predvsem v smer povečanja njegove biorazpoložljivosti. Tako so razvili posebne mikrokapsule, ki s pomočjo žolčnih kislin premosti običajne ovire (oksidacija, želodčni sokovi) ter omogočijo lažji prehod v možgane.
Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB)
Gre primarno za bolezen kadilcev; ponavadi se začne po 40. letu, zanjo pa ne obstaja zdravila. Stanje se poslabša tako v primeru onesnaženosti zraka, kot okužbe. Kašelj se prevesi v izkašljevanje, kasneje pa se pojavlja težko dihanje in občutek pomanjkanja sape. Oboleli trpijo za kroničnim bronhitisom, stena pljučnih mešičkov pa vztrajno in nepovratno propada (emfizem). Jutranje izkašljevanje lahko spremlja piskanje, v zimskih mesecih pa sledijo pogostejše okužbe dihal. Zožene dihalne poti, slabše delovanje ledvic in otekanje gležnjev gredo eno z drugim, v najhujšem scenariju pa pri KOPB pride do dihalne odpovedi, podobno kot pri novem virusu.
Video 1: Do obstrukcije dihanja ponavadi pride zaradi kroničnih poškodb tkiva, lahko pa je tudi posledica akutne imunske reakcije, kjer vnetja zabrazgotinijo tkivo, žile se skrčijo, krvni tlak pa poveča.
Kaj imajo stresni hormoni z vnetji?
Podobnost novega virusa in KOPB je končen rezultat, ki ogroža življenja obeh skupin pacientov. Pri Covidu-19 pride do zabrazgotinjenja pluč, ki pa je posledica lastne telesne reakcije. Telo v primeru okužbe aktivirajo komunikatorje, ki sprožijo vnetno reakcijo, potrebno za ozdravitev (to čutimo kot povišano temperaturo). A da vnetja ne bi bilo preveč, telo vedno sprosti tudi stresni hormon kortizol, ki omeji vnetje na neko optimalno ravan (posledica kroničnega stresa je namreč, da vsakodnevno sproščamo kortizol, ta pa omejuje naše imunske dejavnike misleč, da smo na udaru infektov).
Slika 1: Razlika med THC (marihuano) in ekstraktom CBD z manj kot 0.2% prvega je ta, da THC dejansko supresira imunski sistem, zato so njegovi uporabniki bolj dovzetni za običajne viroze. V primeru novega virusa, s katerim se imunski sistem sreča prvič, pa pri nekaterih posameznikih imunski sistem odreagira pretirano, komunikatorji podivjajo in vnetje povzroči pretirano škodo (citokinski vihar)
Kadar pa se pojavi organizmu nepoznan virus, s katerim se še nismo (niti histrorično) okužili, se zna zgoditi, da do supresije citokinov sploh ne pride. Zakaj se to pri nekaterih zgodi, pri drugih pa ne, še ni popolnoma znano Ena izmed skupnih točk je čezmerna debelost, saj glavnina citokinov nastaja v maščobnem tkivu. Pri novem virusu tako pride do citokinskega viharja, ko prevelika koncentracija sproščenih komunikatorjev povzroči prehudo vnetje in to hitro vodi v poškodbe in brazgotinjenje pljuč. Do sedaj znanstvenikom še ni uspelo razviti učinkovitega zdravilo, ki bi ustavilo citokinski vihar te vrste, pa čeprav se z medronom in drugimi agresivnimi protivnetnimi zdravili že desetletja uspešno obvladuje vse od anafilaktičnih šokov zaradi čebeljih pikov do zavrnitve presajenih organov.
Apelinergični sistem in endotelijske celice
Pri novem virusu morano najprej razumeti razumeti vlogo endotelijskih celic. Gre za presnovno aktivne celice iz endotelija, ki tvori najbolj notranjo linijo žilnih celic in limfe-Pri človeku tehta 0,7kg ter se razteza preko 3000m2. Nekateri ga vidijo celo kot organ znotraj organskega sistema. Endotelijske celice v prvi vrsti kontrolirajo krvni obtok, čeprav se fenotipsko močno razlikujejo glede na lokacijo - ob žilnih središčih so drugačna kot na površini jeter.
Vaskularno mikrookolje močno vpliva na njihovo diferenciacijo, njihova komunikacijska povezanost pa poskrbi, da delujejo skoraj epigenetsko - izjemno hitro se namreč prilagajo lokalnim zahtevam. So na “standby”, v nekakšni delitveni funkciji, ki se glede na potrebe duplicira v roku enega leta. Ker je endotelij tudi izjemen senzorični sistem, kjer vsaka celica detektira in oddaja različne signale, je tako udeležen v številne vzporedne procese.
Trenutno lahko zaradi menjave embalaže kupiš izdelek v kategoriji CBD smola Akcija Eko-sol 20% ugodnejše kot kdajkoli. Izdelek prihaja v 5ml dozirki, gre pa za novo šaržo iz leta 2021.
Če povzamemo, so endotelijske celice udeležene v tri obče procese. Pri prvi gre za prepustnost, kar kontrolira tudi krvni pritisk - z njo pa je nedeljivo povezan tudi prenos snovi - kot zadnje pa vzdržujejo hemostazo. Pri prvih dveh procesih prihaja do prenosa plavajočih hormonov, levkocitov, vnetnih mediatorjev in proteinskih dejavnikov po telesu, medtem ko hemostaza prepošilja kri v različne dele telesa. Tako se napoti na točke, kjer poteka nova vaskularizacija, bodisi zaradi ishemije, poškodbe ali zaradi lokalno nastajajočega tumorja. Endotelijske celice vzdržujejo tekočinsko stanje, hkrati pa glede na signale spodbujajo ali zavirajo celjenje, koagolacijo, nastajanje strdkov.
Slika 2: Ena od vlog endotelija je vazodilatacija - ko pride do začasne ishemije, endotelijske celice povečajo prenos krvi v kritične dela, ta pa ostane povečan še nekaj ur. Zanimive ugotovitve so podali znanstveniki v Kanadi v zvezi s hitro, mastno prehrano. Že en sam obrok naj bi blokiral delovanje enditelijskih celic in zmanjšal vazodilitacijo za 24%.
Tu pa se zanimivosti v zvezi z endotelijem ne končajo - sploh med embrionalnim razvojem, malo manj pa v odrasli dobi, so se sposobne tudi druge celice (angioblasti) transdiferencirati v endotelijske celice. Seveda pa gre lahko proces tudi v drugo smer, ponavadi v patoloških procesih, ko pride do programirane celične smrti (apoptoza). Najbolj očitne bolezni so arterioskleroza, diabetična retinopatija, lupus, različne trombocitne bolezni dr.
Apelin: Vzrok ali posledica bolezni?
Apelin igra ključno vlogo pri uravnavanju endotelijskega delovanja, odnosno pa kontrolira tudi krvni pritisk ter vnetne procese. Gre za peptid, ki ima za telo izjemno zaščitno funkcijo, vendar ga znanstveniki tretirajo tudi kot biomarker pri mnogih kroničnih boleznih - med drugim sodeluje tudi pri delovanju možganov, je močan antioksidant ter preprečuje nevrotoksičnost (predvsem dopaminskih receptorjev). Preprečuje zgoraj omenjeno apoptozo (celično smrt), a pri določenih kroničnih boleznih tudi omogoči zasnovo za njihovo “funkcioniranje” (apelin je ključen faktor angiogeneze, torej nastanka novih žilic, ki pa niso vedno dobrodošle, saj patologijam dovajajo hranila)
Čeprav so prve raziskave izpostavljale njegovo vlogo pri delovanju kardiovaskularnega sistem, gre bolj za komunikator, kot za vzrok neke bolezni. Apelin je nevropeptid, ki pospešuje oziroma zavira profliferacijo ter migracijo endotelijskih celic v ključne dele, pa naj bo preprosto zaradi večjih potreb po krvi ali zaradi določene patološke spremembe. Večinoma deluje kot vazodilatator (sprošča epitelijske celice za lažji pretok krvi), saj preko arginina poveča produkcija dušikovega oksida - ni pa nujno.
Njegova dvojna vloga je očitna, ko primerjamo njegovo pozitivno delovanje na zdravo oziroma starajoče, ishemično srce, z negativnim, ki ga sproži v primeru srčnega infarkta. Največkrat so proučevali Apelin-13 in ugotovili, da vrši bifazno delovanje - poleg vazodilatacije občasno deluje tudi kot vazokonstriktor (stiska gladke mišice v žilah in poveča pritisk).
Slika 3: Apelin velja za dobro predikativno orodje - kadarkoli je povečan, zna biti, da je zaradi neke bolezenske spremembe ali predhodnega stanja. Vendar je apelin bolj posledica kot vzrok. Žila se zamaši, apelin dirigira povečanje pretoka krvi; tumor se razrašča, apelin poveča angiogenezo (nastajanje novih žilic). Ustrezna vrednost apelina je nujna za ustrezno delovanje metabolizma, možganov in mitohondrijsko zdravje, pod kontrolo pa drži tudi vnetja.
Podobno je tudi pri metaboličnih procesih. Ko so višje vrednosti apelina zaznali pri debelih živalih in tistih s sladkorno, so nadaljne raziskave dokazovale, da aplikacija apelina zmanjša trebušno maščevje in poveča občutljivost na inzulin. Tako gre sklepati, da smo zamenjevali vzrok s posledico in so po eni strani nizke vsebnosti apelina lahko vzrok, izjemno visoke pa posledice bolezni. Tako so po infarktu ali pri atrijski fibrilaciji zaznali povišane vrednosti tega peptida, medtem ko je taisti peptid učinkovito orodje za znižanje krvnega tlaka in vzpostavitev srčnih funkcij po nekem dogodku.
Terapevtska vloga kanabidiola
Iskazalo se je, da pri Covidu-19 poleg zabrazgotinjenja pljuč zaradi vnetja - ta je posledica divjanja citokinov - pride tudi do občutnega zmanjšanja apelina. Nov virus deluje antagonistično (blokira vstop v receptor) na receptorje za apelin, hkrati pa aktivira njegovega “sorodnika”, angiotenzin 2. S tem povzroči signifikantno žilno krčenje, poveča pritisk ter zmanjša dotok kisika v že oslabljena pljuča. Novi koronovirus zbije apelin skoraj na ničelno ravan, česar posledica ni le slabši dotok kisika, temveč tudi vnetje, ki povzroči tako hude poškodbe pljuč, da pogosto pride do končne odpovedi.
Raziskave, objavljene v Journal of Cellular and Molecular Medicine, dokazujejo do dvajsetkratno povečanje apelina, kar pomeni, da se peptid povrne skoraj v fiziološke ravni. Imunolog dr. Babak Baban iz Stomatološke fakultete v Georgiji (ZDA) ter ter predstojnik otroške plastične kirurgije Medicinske fakultet v Georgiji dr. Jack Yu razložita delovanje tega peptida - kadarkoli se nam poveča pritisk, bi apelin moral znižati pritisk z vplivanjem na endotelijske celic s ciljnim (in ne sistemskim) delovanjem. Tako si tudi v primeru koronavirusa želita selektivnega delovanja apelina - ta je je v umetno povzročeni dihalni stiski zmanjšal tako sistemsko, kot v pljučih, dodajanje neselektivnih agonistov pa ni obrodilo sadov.
Popolnoma drugačno pa je bilo, ko sta dodala kanabidiol. V zborniku Cannabis and Cannabinoid Research poročata, da je dodajanje CBD sta pri obstruktivni dihalni stiski vodilo v “signifikatno zmanjšanje vnetje, višje ravni kisika v krvi ter regeneracijo nekaterih strukturalnih poškodb”.
Slika 4: Delovanje kanabidiola je kompleksno. Tako deluje agonistično na adenozinske receptorje A{2a}AR, (zadolžene za sproščanje aorte in drugih arterij), inhibira encim za angiotenzin (ta povečuje tlak v pljučih), preko apelina in drugih snovi pa zmanjšuje vnetja, brazgotinjenje tkiva ter povečuje antioksidantno in imunomodularno aktivnost.
Kljub temu, da je šlo za živalski model, so rezultati jasni, čeprav verjameta, da kanabidiol ne vrši le delovanja na apelinergični sistem. Kratica ACE2 stoji za receptorjem encima, ki aktivira angiotenzin II - prav pljučno tkivo je zaradi svoje ožiljenosti posejano tudi s temi. Kanabidiol naj bi downreguliral slednjega, s tem pa - kot že ime pove - zmanjšal tudi krvni tlak v pljučih. Nadaljne raziskave so potrdile dvojec ACE2-apelin, saj koronavirus prekine njuno sodelovanje - ko virus zasede receptor za angiotenzin, se koncentracija tega poveča, koncentracija apelina ter vazodilatatorjev pa zmanjša. Dr. Yu povzema: “Namesto, da bi ACE2 pomagal krvnim žilam ter pljučem, da se sprostijo in opravijo svoje delo, pomaga virusu priti globoko v gostitelja”.
Kdaj kanabidiol kot zdravilo proti brazgotinjenju pljuč?
Omeniti moramo, da gre za izredno zanimiv raziskovalni model, a še vedno je ta narejen le na živalih. Pri njih so namreč sprožili dihalno stisko s pomočjo posebne dvojno ovite RNA vijačnice (POLY (I:C), ki spominja na virusno (človek ima povečini le enojno). Ta v organizmu sproži pretirano imunsko reakcijo, ki s posledicami močno spominja na tisto pri koronavirusu. Kontrolna skupina je tako tri dni dobivala le vzorec iz lastne nosne sluznice, druga skupina je dobila omenjen sprožitelj, tretja pa kombinacija slednje in kanabidiola CBD.
Slika 5: Pionirja raziskav na področju kanabidiola ter obstrukcije pljuč, zdravnika dr. Babak Baban in dr. Jack Wu.
In rezultat? CBD je normalniziral citokinski vihar ter nivo apelina, povrnil vsebnost kisika v krvi, hkrati pa ustavil otekanje in brazgotinjenje pljuč, ki vodi v smrtonosno dihalno stisko. Prav raziskava s kanabidiolom je izpostavila kompleksnost signalizacije apelinergičnega sistema, kjer je bil apelin vedno viden kot (negativen) biomarker, povezan z infarktom ali debelostjo. Medtem, ko gre razvoj v smer sintetičnih agonistov apelina za zdravljenje šibkih žilnih sten, ki se prelevijo v anevrizme, se je kanabidiol CBD izkazal kot superioren naravni agonist tega peptida. Dr. Baban je tako svoji zvezni državi že predlagal testno terapijo pri bolnikih.
Slika 6: Visok delež kanabidiola CBD je pogojen z nizkim (beri: ničnim) deležem THC, le tako deluje imunomodularno.
Kljub temu, da smo tudi sami navdušeni nad optimističnimi obeti kanabidiola pri obstruktivnih pljučnih boleznih, vam polagamo na srce, da s preventivnim in odgovornim vedenjem preprečimo, da bi novi virus prešel v endemično fazo in da bi kanabidiol sploh potrebovali v ta namen. Vsekakor pa do sedaj nismo zasledili “materine dušice” s tako blagodejnim učinkom na že povzročeno škodo, kar sproža upe, kanabidiol postane priznana učinkovina tudi za zdravljenje morebitnih pljučnih zapletov.
Drugi so brali tudi: Kaj je kanabidol CBD?
Viri in literatura:
Aird, W. C. (2007). Fenotipska heterogenost endotelija: I. Zgradba, delovanje in mehanizmi. Raziskave cirkulacije, str. 100, 158-173.
Baker, Toni (2020). CBD helps reduce lung damage from COVID by increasing levels of protective peptide. JagWire, Augusta University.
Gandham, R., ME Sumathi, M. E.,, CD Dayanand, C. D., Sheela, S. R., Kiranmayee, P. (). Apelin and its Receptor: An Overview. Journal of Clinical and Diagnostic Research, 13 (6).
Institute de cardiologie Montreal. (2012). New study reveals that every single junk food meal damages your arteries. Montreal Heart Institute.
Novakova, V., Sandhu, G. S., Daescu, D. D., Klabusay M. (2016). Apelinergic system in endothelial cells and its role in angiogenesis in myocardial ischemia. Vascular Pharmacology, vol. 76 (januar), str. 1-10.
Več prispevkov na temo:
