CBD in diabetes? Zdi se preveč dobro, da bi bilo res. A vendar moramo tudi tu zavzeti kritično pozicijo in najprej poudariti dve lastnosti. CBD ni magična substanca z neposrednim vplivom na hormone. Po drugi strani pa kvaliteten CBD vpliva na kanabinoidne receptorje, ki modulirajo daleč najbolj širok izbor telesnih procesov, vključno z mišljenjem, spominom, spanjem, pa metabolizmom, apetitom, imunostjo in reprodukcijo. Zato ni čudno, da se mnogi sprašujejo, ali lahko CBD smola ali kapljice pomagajo obvladati diabetes oziroma napredujočo sladkorno bolezen. Na tej točki se ne želimo zatekati k anekdotičnim trditvam, zato si poglejmo, kaj so skozi desetletja ugotovili diabetologi in endokrinologi.
Ko smo pregledali literaturo, nismo bili presenečeni - v luči diabetesa so raziskovalci tudi tokrat najvišje ovrednotili posreden vpliv, ki ga CBD vrši preko različnih nevrotransmiterjev. V prvi vrsti gre za umirjanje ekscitatornih signalov, nevroinflamacije, posledično pa se s CBD zmanjšajo tudi živčne bolečine. Diabetes namreč okvari živčne končiče, še posebej v perifernem živčevju, zaradi česar prihaja do diabetične nevropatije in bolečin v okončinah. A to je že gašenje požara. Nas seveda bolj kot to zanima preprečevanje - torej nižanje ravni krvnega sladkorja, še preden pride kot okvar. Tu pa je težko delati zaključke, brez da poznamo mehanizme obojega - regulacije krvnega sladkorja in vpliva CBD na različne podsisteme.
Kot bomo videli, je potencialne vplive na ravni sladkorja mogoče doseči le preko izboljšanja zdravja same slinavke, saj je inzulin pravzaprav naš najmočnejši hormon, ki odreagira bolj kot ne le na hrano, druge hormone in zdravila.
Ali obstaja veza CBD - diabetes - brain fog?
Prvi princip delovanja, ki ga lahko izpostavimo brez strahu, da bi lansirali polresnice, je zmanjševanje nevroinflamacije in oksidativnega stresa. Generalizirano vnetje, ki bodisi prihaja iz maščobnega tkiva (citokini), bodisi je posledica načina življenja, vpliva na poslabšanje številnih organov, pri čemer pri večini kroničnih bolezni opazimo isti skupni imenovalec - vnetje. Vnetje je arterioskleroza, vnetje je endometrioza, na vnetja povrhnjice se prilepijo melanocitne celice, nevidno vnetje možganov pa povzroča celo kopico psihične motenj in duševnih bolezni. Vnetje, vnetje, vnetje.
A kaj ima z vnetjem diabetes? Diabetes je zmanjšana zmožnost prehoda hrane skozi inzulinske kanalčke, ki nastane zaradi dolgoletne izpostavljenosti prevelike količine glukoze v krvi. Ta se akutno poveča zaradi kalorično močnega obroka, zaradi stresne situacije ali maščobnega tkiva, ki sprošča estrogen. Ščasoma okvarjena slinavka preneha z normalno proizvodnjo inzulina in rečemo, da ima nekdo sladkorno bolezen.
Vlogo pa imajo prav gotovo tudi vnetja. Ta so najpogosteje kar posledica metabolnega sindroma, ene izmed glavnih patologij Zahodne družbe. S prekomernim uživanjem kalorijsko bogatih in predpripravljenih obrokov si ob pomanjkanju časa za rekreacijo kopičimo maščobo ob trebuhu - ta pa je zaslužna za produkcijo komunikatorjev, ki usmerjajo vnetja. Ob genetskih dejavnikih obstaja jasna veza med "belo" maščobo in kroničnim vnetjem (low grade inflammation), ki ne boli, a še kako škodi. Tako smo nemedicinci šele ob pojavu novega koronavirusa pričeli razmišljati o trojčku debelost-sladkorna-zapleti, a povezava je raziskovalcem dobro znana že dlje časa.
Diabetes hodi z roko v roko tudi z nevroinflamacijo. Znanstveniki se vedno bolj nagibajo k mnenjem, da tudi duševne bolezni ne povzroča neravnovesje živčnih prenašalcev, temveč mikrovnetja živčevja, predvsem možganov. Prav raziskave avtoimunih bolezni pričajo, da gre za seštevek motenj v glutaminergičnem sistemu ter reaktivnih posledic oksidativnih spojin. Podobna debata se odvija tudi pri iskanju vzrokov za demenco, pri kateri je do sedaj diabetes edini skupni imenovalec.
CBD deluje protivnetno, predvsem pa vrši ugoden vpliv na apelinergični sistem. Apelin je spojina, ki med drugim usmerja delovanje notranje plasti žil (endotelija), ta pa z žilnim krčenjem ali sproščanjem pomaga telesu pri preprečevanju nekaterih zapletov (KOPB).
Kronični stres - uničena slinavka?
Vlogo pri nastanku diabetesa (tipa 2) pa ima tudi dolgotrajni stres. Ta vpliva na mikro ravni preko vnetij, pa tudi na mezzo pa v kri pospešeno sprošča stresne (kortizol, noradrenalin) in anabolne hormone (inzulin), ki so rezervirani le za kritična stanja (infekcija, skok s padalom). Prav kronični stres prepriča telo, da je vsako sekundo pod infekcijo (boj ali beg). Pri tem nas organizem želi pripraviti na najboljši izid in ključna za zmago je prav visoka koncentracija glukoze v krvi.
To seveda ni problematično, če stresna situacija traja kak dan ali dva. A če stres usmerja naš vsakdan in se to vleče predolgo (več let, pogosto desetletja), vse skupaj pa blažimo s škrobnatimi živili, sami sebi pogrnemo mizo za nastanek diabetes tipa II. Maščobno tkivo, ki se prične kopičiti na področju trebuha, po eni strani proizvaja vnetne komunikatorje, imenovane citokini, po drugi strani pa deluje kot hormonski organ, ki proizvaja estrogen. Visoke ravni estrogena so povezane z mnogimi patološkimi stanji, za nas pa je ključno, da onemogoča normalen prehod snovi v celice.
Vloga CBD pri zmanjševanju oksidativnega stresa in vnetij
The American Journal of Pathology navaja, da je CBD zmožen reducirati oksidativni stres, vnetje, celično apoptozo (smrt) in celično prepustnost, povezano z diabetesom. Prav oksidativen stres in vnetje igrata ključno vlogo pri razvoju zapletov, a žal na ljudeh še ni bilo narejeno reprezentativnih študij. Na živalskem modelu pa se je izkazalo, da so glodalci, ki so prejele 100mg CBD dvakrat dnevno (ob tetrahidrokanabivarinu), izkazovale nižje plazemske vrednosti glukoze na tešče, izboljšano pa je bilo tudi delovanje trebušne slinavke.
Mag. Rory Batts verjame, da lahko CBD tudi pri ljudeh izboljša zdravje slinavke na način, da jo zaščiti pred preveč dejavnimi imunskimi celici. To pomeni, da bolnik z diabetesom tipa 2 lahko dlje časa proizvaja lasten inzulin ob uživanju CBD.
CBD poleg protivnetnega delovanja vrši tudi ugoden vpliv na apelinergični sistem. Apelin je spojina, ki med drugim usmerja delovanje notranje plasti žil (endotelija), ta pa z žilnim krčenjem ali sproščanjem pomaga telesu pri preprečevanju nekaterih zapletov (KOPB).
CBD in diabetična nevropatija pri sladkorni bolezni
CBD lahko po mnenju dr. Junelle Chin pomaga tudi pri diabetični neuropatiji. Gre za škodo, ki jo stalno visoka koncentracija visoke glukoze naredi živčevju po telesu, še posebej v rokah in v nogah. Da je CBD znan po tem, da se ga zaradi mehanizma alosterne modulacije priporočan ob gabapentinih, smo že pisali v članku o domačih živalih - pri sladkorni pa je delovanje CBD še bolj kompleksno.
V telesu imamo široko delujoče GPCRs receptorje, na katere se povečini vežejo tudi današnja zdravila proti diabetesu. Zanimivo pa je, da se na njih vežejo tudi kanabinoidi. "Z G-proteini povezani receptorji" se aktivirajo ob zunanjem dražljaju, zaradi česar pride do konformacijske spremembe prijemališča, kar aktivira trimerne G proteine. Kanabidiol zaradi strukturne podobnosti telesnim endokanabinoidom deluje na taista prijemališča, največje kumulativne učinke pa je mogoče opaziti šele po nekaj tednih uporabe.
Dr. Ching poudarja, da je uporaba CBD igra na dolgi rok in ne nekaj, kar vzamemo, kadar se spomnimo. Hkrati pa ne bi smeli CBD zamenjevati z naprednimi sintetičnimi zdravili za zdravljenje diabetesa, od klasičnih pa do GLP-1 agonistov, ki sočasno zmanjšujejo tudi telesno težo. Ustrezno soočanje s stresom, dovolj protivnetnih živil, zniževanje telesne teže in dovolj gibanja ob tretmaju s CBD pomaga izboljšati zdravje slinavke, ne pa tudi čudežno zniža sladkor prvi dan po zaužitju.
Prav tako je potrebno biti pazljiv pri izbiri CBD(a) olja. Samo CBD izolat ne bo izboljšal stanje slinavke, saj so bili učinki na živalih doseženi le s CBD oljem polnega spektra, ki poleg vseh kanabinoidov vsebuje tudi dovoljšni delež totalnih fenolov, biofavonoidov in terpenov. Kaj pa doza? Dr. Ching priporoča postopno titracijo, ki jo začnemo z 2.5mg do 20mg čistega kanabidiola na dan.
Omejitve študij CBD in diabetesa
Omejitvi, da bi lahko potrdili učinke CBD na diabetes, izhajata tako iz birokratskih kot metodoloških težav. Kot prvo, je v mnogih državah, vključno s Slovenijo, status CBD neopredeljen (novo živilo) in posledično so raziskave izvaja bodisi na tkivih (in vitro) bodisi na glodalcih. Druga in pomembnejša omejitev pa je način delovanja endokanabinoidov, ki primarno izboljšujejo funkcioniranje organov pod takšnim ali drugačnim stresorjem, zaradi česar nižanje vrednosti sladkorja ne moremo potrditi za časa kratkotrajnega raziskovalnega panela.
Nasprotno pa je znanstvenikom pri glodalcih uspelo akutno zmanjšati tudi hiperglikemijo, znižati "slabe" maščobe in dvigniti proizvodnjo lastnega inzulina. Prav tako so zaznali delovanje CBD pri pretvorbi maščobnih kislin, kar je imelo za posledico tudi izboljšanje glukoznega metabolizma. Izboljšanje zdravja same slinavke se je pokazalo tako pri diabetesu tipa 2, kot tipa 1.
Kaj vam svetujemo?
V prvi vrsti posvet z diabetologom. Ta bo izbral najboljše zdravilo za vaše stanje, verjetno pa mu bo do sedaj že znano delovanje CBD na številne ključne podsisteme (protivnetno, vazodilatacija preko endotelija, alosterična modulacija idr.). Hkrati bo pregledal tudi morebitna zdravila, ki jih jemljete, saj obstaja možnost interakcije med CBD in zdravili proti strjevanju krvi. Verjamemo, da vam bo tudi sam svetoval, da svojo slinavko poskušate držati čim dlje pri močeh, zato vam s promo kodo diabetes10 nudimo še 10% popust na vse konopljine izdelke.
Brez da smo znanstvenik, bomo organizmu naredili ogromno uslugo, če si špagete ali riž začinimo s karijem oziroma kurkumo, če jed izboljšamo s česnom ali če uživamo bioflavonoide (iz zelenega čaja, kave, čokolade ali CBD kapljic). Pozabiti ne smemo niti na zdrave maščobe iz naravnih virov. Enostavne ogljikove hidrate si raje privoščimo okoli fizične aktivnosti, vsekakor pa ne zaidimo v radikalne diete ali omejevanje glukoze okoli napornih in dolgotrajnih treningov.
Viri in literatura:
Basile, L. M. (2020). CBD for Diabetes? Endocrine Web.
McQueen, J. (2020). CBD and Diabetes. WebMD.Najjar, S., Pearlman, D.M.,
Alper, K., Najjar, A., Devinsky, O. (2013). Neuroinflammation and psychiatric illness. Journal of Neuroinflammation
